zapri
...
Ponedeljek, 19. maj 2014, Ljubljana

Finale projekta Kuhna pa to

Finale projekta Kuhna pa to

V torek, 19. 5. 2014 se je v gostilni Na gradu v Ljubljani odvil veliki finale projekta ali Tekmovanja v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih posebnosti, ki je v letošnjem šolskem letu presegel vsa pričakovanja organizatorjev, mentorjev in strokovne javnosti.

Po 10 regijskih tekmovanjih, kjer se je z lokalno značilnimi jedmi, v kategorijah: enolončnica, močnata jed in prigrizek, povezanimi s tradicijo ali zgodovino kulinarike lastnega kraja, predstavilo 88 skupin.

Organizatorji so zaradi nesluteno visoke kvalitete vsega prikazanega, organizirali kar 4 polfinale, kjer je strokovna komisija imela priložnost ponovno oceniti 56 skupin in izjemno težko je bilo izbrati 15 tistih, ki so imeli čast nastopiti v finalu.

Finaliste in vse zbrane so z nagovorom počastili minister za šolstvo in izobraževanje, dr. Jernej Pikalo, državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo in okolje, mag. Tanja Strniša, vodja službe za živilskopredelovalno industrijo in mednarodno medinstitucionalno sodelovanje Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ga. Janja Kokolj Prošek, direktor direktorata za turizem Ministrstva za gospodarstvo, mag. Marjan Hribar, ter strokovna kulinarična javnost, ki si je ogledala tekmovanje in sestavljala strokovno komisijo:

  • Janez Bratovž, JB Restavracija
  • Uroš Štefelin, Vila Podvin
  • Nace Rajh, Gostilna Rajh
  • Janja Kokolj Prošek, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
  • Sebastijan Raspopovič, Restavracija AS
  • Janko Kodila, pridelovalec lokalno značilne hrane
  • Damjan Fink, Gostilna Na gradu, 

ki je tudi tokrat imela obilo preglavic z izborom zmagovalcev. In tudi tokrat je bilo potrebno narediti kompromis. Namesto treh, kot je to bil običaj do sedaj, so zbrali 5 ekip zmagovalcev, ki so:

  • Lebenski flosarji, OŠ Ljubno ob Savinji z: japkofžu, ajdnekom in malimi flosi
  • Rumene voščenke, OŠ Boštanj z aleljujo z jadovimi žganci, zaroštanim močnikom in polnjeno voščenko
  • Možgančki, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica z: ješprenom s suhimi tepkami, smetenjakom in lanenimi mohantčki
  • Flancati, OŠ Ludvika Pliberška Maribor z kumarčnim zosom z govedino, sirovimi štruklji v juhi in flancati
  • Perkmandeljci, OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik z ubrušeno župo z runklom in povojeno svinjsko glavo, knedlci s suhimi češpljami in pregreto smetano ter zasavskimi prigrizki

Glede na redke kategorije jedi, ki so zaznamovale čas naših prednikov, med katerimi prednjačijo jedi na žlico, kamor prištevamo redke juhe, enolončnice ali gostljate jedi obogatene z mesom, lokalnimi ribami ali le zelenjavo in močnate jedi, ki so bile lahko slane, sladke, polnjene ali »gluhe«, so tekmovalci zajeli iz dna vreče pozabe, na plano prinesli recepte, postopke in predvsem znanje o običajih, praznikih, pred ali po – prazničnih dneh, kmečkih opravilih, značilnostih posameznega kraja ali dejstva, da v shrambi ni bilo skoraj nič več. Še več, hrano oz. sestavine so vzeli iz lastnega okolja, bodisi so natrgali na sosednjem travniku, poiskali pri bližnji kmetiji ali lokalnem pridelovalcu. Tako so se otroci v dobi odraščanja ob enem poučili o lokalno značilnih sestavinah, tudi takih s tradicionalnim poreklom, certifikatom višje kakovosti ali tradicionalnim poreklom in vse to so na tradicionalen ali inovativen način znali prikazati na krožnikih. 

Kot še nikoli do slej, so osnovnošolci pokazali, da jim je mar, da želijo in zmorejo ohraniti lasten delček kulturne dediščine. Z veliko žlico so se lotili raziskovanja ter prikazali izjemne rezultate. Strokovna žirija je imela vrsto problemov pri izločanju skupin in še marsikatera bi si ta dan zaslužila stati ob finalistih. Čestitke organoizatorjem, ki so s projektom naredili velik korak naprej in kulinarično zgodovino zajeli iz dna vreče pozabe.